sreda, 19. november 2014

DUBLIN 3. del


Zadnji dan v Dublinu se je pričel zgodaj. Ob 7. uri. Z Jano sva leteli domov šele ob 17. uri, medtem ko je Anna morala kupiti letalsko karto za en let prej, saj je bila 17. ura razprodana. Annin let je bil že ob 12. uri, zato je morala zapustiti Dublin dve uri prej, saj vožnja z avtobusom iz mesta do letališča traja približno eno uro. Jana in jaz sva pustili najina kovčka v hostlu. Za 2 evra sva dobili omaro, kjer sva spravili kovčka pod ključ. Tako nama ni bilo potrebno nositi kovček nenehno z nama. 

Po zajtrku sva z Jano pospremili Anno do avtobusne postaje, počakali do prihoda avtobusa in se nato poslovili. Nato pa sva hitro odšli proti avtobusni postaji pri Trinity College. Prejšnji večer sva se odločili, da bova šli do obale oziroma bolj točno do Blackrock. Vožnja je trajala približno 30 minut in naju je stala 3.05 evra. Razmeroma draga karta za samo eno smer. 

Nekaj fotografij, posnetih iz avtobusa: 




V Blackrock sva prispeli ob 11. uri. Nedeljsko vreme je bilo prečudovito. Sončno, brez oblakov in razmeroma toplo. Torej, super dan za ogled obale. Avtobus sva zapustili ob večjem parku in se napotili proti obali. Takoj za ograjo sva zagledali slednji razgled:






Na obali sva bili približno eno uro in se pogovarjali o raznoraznih stvareh. Dan je bil tako lep, razgled odličen, zato skoraj nisva hoteli iti stran. Vendar naju je počasi začelo zebsti, zato sva se sprehodili po obali in nato šli v center mesta. V centru sva si kupili nekaj za jesti, se usedli na klopco in klepetali, si ogledali cerkev, ulični market, nato pa je bil že čas, da se odpraviva nazaj v Dublin.




Blackrock market





Ja, tudi na Irskem imajo Range Roverje :)




Ko sva prispeli v Dublin, sva se takoj odpravili po Subway sendvič in nato proti hostlu. Ob 14.40 sva že bili na avtobusu, ki je peljal na letališče. Po petnajstih minutah smo se ustavili na eni postaji in čakali na gospoda, ki je zamenjal šoferja. Zamudil je 20 minut! Z Jano sva šli na avtobus dovolj zgodaj, zato naju čas ni zelo priganjal. Kljub temu sva na koncu kar hitro hodili po letališču, saj je Dublin airport zelo velik in predenj prideš do oddelka, kjer je Ryanair, hodiš vsaj 10 minut. Hitre hoje :) Ko sem šla mimo detektorja kovin, sem piskala, čeprav nisem imela nobene kovine na sebi. Uslužbenka me je pretipala in seveda ni našla ničesar. Moram priznati, da je bil ta dogodek kar zabaven :) Jano tokrat letenje ni bilo zelo strah. Mogoče zato, ker sva med letenjem planirani najin naslednji izlet :) V Edinburgh sva prileteli ob 18. uri. 

Za konec pa lahko še povem skupne stroške:
  • leta Edinburgh - Dublin in Dublin - Edinburgh: 65€
  • 2 nočitvi v Avalon House: 48€
  • dnevni stroški (hrana, pijača, avtobusni prevozi itd.): 50€






petek, 14. november 2014

DUBLIN 2. del




Tistim, ki še niste prebrali prvega dela objave o mojem krajšem dopustovanju v Dublinu, priporočam, da najprej preberete mojo prejšnjo objavo. Tisti, ki pa ste že prebrali prvi del, pa kar veselo nadaljujte z branjem :)

Sobota se je pričela ob 8. uri, ko nas je zbudil Annin alarm. Ko je Anna odšla v kopalnico, sva z Jano hitro pripravili darilo (ruta in muffin), saj je Anna praznovala svoj 19. rojstni dan. Takoj, ko je odprla vrata, sva ji zapeli jutranji vse najboljše. Seveda ni bil niti približno lepo zapet :) Nato smo odšle na zajtrk, ki ga je hostel pripravil. Zajtrk je bil razmeroma skromen. Ponujali so tri različne vrste kosmičev, dve vrsti kruha ter marmelado in fake nutello. Mleko je bilo mrzlo, kava pa instantna. Seveda se nismo pritoževale, saj je bila cena nočitve + zajtrk solidna za hostel v centru mesta. Po zajtrku je bil na vrsti obvezen krajši počitek in dolg klepet. Ob 11. uri pa smo končno zapustile našo sobo in se odpravile raziskovati Dublin. Na poti do Trinity College, smo videle manjšo tržnico, lepe ulice in zanimive stavbe. 

Tržnica



Anna in Jana med brskanjem DVD-jev

Značilna ulica

Bank of Ireland

Ulica pred Wax Museum

Napotile smo se proti Trinity College, ki je bil ustanovljen leta 1592 in je "posnemal" univerzi v Oxfordu in Cambridgu. Trinity College je eden izmed sedmih starodavnih univerz v Veliki Britaniji. Po desetih minutah smo že bile pred vhodom. Sprehodile smo se po notranjem atriju in uživale ob presenetljivo toplem prvo-novembrskem sončnem dnevu. Namen smo si imele ogledati knjižnico in znameniti Book of Kells, vendar je bila vrsta predolga po našem mnenju. Zato smo nadaljevale z občudovanjem starih stavb in lepih parkov, ki jih Trinity College vsebuje. Posnele smo kar nekaj fotografij:

Vhod v Trinity College

The Campanile







Jaz pred Sphere within Sphere - skulptura, katero lahko najdemo tudi drugje po svetu (Vatikan, San Francisco, Terehan itd.)

Vsi napisi, znaki itd. so napisana v irščini in angleščini. V večini je napis najprej v irščini, nato angleščini. 

Vhod v knjižnico, kjer leži The Book of Celts

Po ogledu Trinity College smo nadaljevale s sprehodom po Dublinu. Sprehodile smo se mimo zanimivih ulic, se drenjale mimo množic ljudi in občudovale lepe stavbe. Na eni izmed dvopasovnic, ki povezuje severni in južni del reke Liffey, je več ur potekal protest. Ljudje so protestirali proti privatizaciji vode. 

Na kosilo smo šle v Subway, kjer sem si izbrala Subway club sandwich. 15 centimetrski sendvič me je stal kar 4 evre. Vendar je cena približno enaka kot v Edinburghu. Med kosilom je pričelo deževati, zato smo se nekaj časa zadržale pod streho. Nato smo šle v nakupovalni center. Notranjost tega centra me spominja na zelo nobel, star hotel. Sprehodile smo se seveda tudi mimo Dublin Castle, Dublin City Council. Na eni izmed bolj obiskanih ulic, kjer je ogromno trgovin, je nastopalo veliko uličnih zabavljačev, če se lahko tako izrazim. Prvič, ko smo se sprehodile po tej ulici, so nastopali mladi ljudje, oblečeni v Halloween kostume in izvajali irsko glasbo. Naslednji dan so na isti lokaciji nastopali breakdance plesalci. Zelo zanimivo jih je bilo gledati. Posnela sem tudi krajši video. Sedaj pa nekaj fotografij:

Mozaik na zidu ob parkirišču



Gotham - the city where Batman lives :)

Cerkev sv. Ane



Notranjost nakupovalnega središča



Vhod v Bank of Ireland

Reka Liffey



Protest pred General Post Office



Blizu lokacije, kjer se je izvajal protest, leži trgovina z oblačili Penneys, irska verzija za Primark. Seveda jo je bilo potrebno obiskati. Trgovino sem zapustila z dvema vrečkama :) Za večerjo smo se odločile same nekaj skuhati v kuhinji hostla. Ker smo bile tri punce na kupu, smo seveda potrebovale čisto preveč časa pri odločitvi kaj bi si skuhale. Na koncu smo se odločile za makarone s carbonara omako. Hitro in enostavno. Ko smo prispele v hostel, je bil zopet na sporedu krajši počitek. Jaz sem že zelo pogrešala svojo glasbo, zato sem si vzela nekaj minut zase in poslušala trenutni meni najboljši band - Hurts. Če vas zanima, pojdite poslušati pesem Affair. Ali Evelyn, Ali pa Silver Lining. Oziroma kar vse njune pesmi :) Poslušanje glasbe pa je prekinil hišni alarm. Seveda nas je vse prestrašil, vendar je kar hitro nehal. Nato čez kakšno minuto zopet začel. To se je zgodilo trikrat, zato je Jana odhitela k recepciji in vprašala kaj se dogaja. Menda je neka oseba ponesreči pritisnila na alarm. No, alarm se je sprožil še štirikrat, medtem ko smo si kuhale večerjo. Ni prav prijetno nenehno poslušati alarm. By the way, pakiranje ob alarmu je dokončano v zgolj eni minuti :) Zelo hitro pakiranje :)

Med večerjo je Jano začel boleti trebuh. Namen smo imele iti ven in praznovati Annin rojstni dan. Ker Jana nikakor ni bila v stanju za karkoli drugega kot ležanje na postelji, sva se z Anno odločili, da bova šli ven za kratek čas. Ker pa ima kar veliko lokalov starostno omejitev (21 let in več), sva kar nekaj časa iskali dober lokal. Na koncu sva pristali v The Green Hen restavraciji. 

Ker je ta objava že čisto predolga, bom napisala še tretji del. V tretjem delu bom opisala moj zadnji dan v Dublinu. Upam, da ga kmalu napišem! :)


sreda, 5. november 2014

DUBLIN 1. del


Zakon je bilo! Kratko in jedrnato :)

Vendar je potreben seveda bolj podroben opis. V Dublin sem odšla skupaj z dvema Nemkama - Jano in Anno. Anna je prav tako au pair-ka, ki živi v manjši vasi blizu Pertha. Perth je oddaljen približno 1.5h od Edinburgha, zato Anna ne pride pogosto v glavno mesto. Do sedaj je prišla samo enkrat, na au pair sestanek, ki je vsak prvi teden v mesecu. Ker pa sta bila Desmond in Pamela takrat v Las Vegasu, se jaz tega sestanka nisem udeležila. Zato je nisem spoznala v živo vse do našega srečanja na letališču.

Medtem ko sem bila jaz v Dublinu, je družino Coyne obiskala njihova bivša au pair-ka Catherine, ki živi s svojim možen in enoletnim fantkom v Wales. Družina je zelo blizu s Catherine in se pogosto videvajo. Sarah je zato spala v moji sobi, Catherine z družino pa v Sarahini sobi, saj je njena soba večja od moje. Desmond se je ponudil, da me zapelje do letališča. Ponudbe sem bila vesela, saj je to pomenilo, da mi ni potrebno iti zelo zgodaj od doma.

Ob 12. uri sva se dobili z Anno v Caffe Nero in čakali na Jano. Ko je Jana prišla, sva takoj opazili, da je bila nekoliko slabe volje. Slabo voljo je povzročil pozabljen ključ, ki odklepa Janin kovček. Poleg tega je Jano nekoliko strah letenja, kar je le pripomoglo k višji stopnji nervoznosti. Vseeno sem jo kar kmalu spravila v boljše počutje, saj sem opazila nekega mladega moškega, ki je stal za nami v vrsti in je bil zelo zelo čeden. Postaven moški, v lepi temno-modri obleki. Vsem je bil seveda zelo lep, če se lahko tako izrazim :)

Kupila sem letalski karti za naju z Jano, vendar ne še za Anno. Ryanair sedaj določi sedežni red ob check-in, zato je Anna sedela stran od naju. Jana je bila večino leta živčna. Manjše turbulence prav tako niso nič pomagale. Za dodatek pa je še pristanek bil zelo grd in nestabilen. Ker jaz rada letim, mi je to bilo še zabavno, večino ljudi pa je kar prestrašil ta pristanek. Ko smo prišli iz letala, je zelo pihalo. Mogoče je veter bil razlog za tak pristanek.

V Dublin ob 15.30, let je trajal le 50 minut. Letališče v Dublinu je bistveno večje od Edinburgh letališča, zato smo imele krajši sprehod preden smo prišle do izhoda. Na letališču smo si kupile sendviče, jaz sem kupila še hruško in je bila zelo zelo zelo okusna, nato pa odšle do avtobusne postaje. Hostel, v katerem smo stanovale, nam je predlagal, da gremo na avtobus številka 16, ki pelje mimo. Avtobus je stal 3,05 evra, vozile pa smo se približno eno uro, saj smo bile na cesti v času, ko ljudje odhajajo iz službe domov. Med potjo smo spoznale starejšega gospoda, ki je bil zelo prijazen. Ponudil nam je hruške! Povedal nam je tudi kje je naša postaja. Na avtobusu sta sedela blizu nas moški in ženska srednjih let ter se pred celim avtobusom prepirala. Ne razumem kako se lahko ljudje prepirajo med množico. Kakorkoli že, v hostel smo prispele ob 17. uri, na recepciji plačale naše bivanje in se odpravile v našo sobo. Soba je bila preprosta, vendar je imela vse, kar smo potrebovale. V redu postelje, solidno kopalnico, obešalnike za plašče in ogledalo. Seveda je bilo potrebno malo počiti pred ogledom nočnega Dublina. Še kar se ne moram privaditi na tako kratek dan.

Anna - je bolj zmrznjene sorte, zato se je bilo potrebno segreti pod odejo :)

Jana

Po počitku smo se odpravile v mesto. V petek, 31. oktobra se praznuje Halloween, zato so bile ulice polne maškar. Sprehajale smo se po centru mesta, na večerjo šle v McDonald's, ki je bistveno dražji od slovenskega. Sprehodile smo se mimo Bank of Ireland, Trinity College, reka Liffey in vsa bližnja okolica. Ob približno 23. uri smo se vrnile v hostel in nato čez dve uri končno zaspale. Po dolgem, dolgem pogovoru :) 

Ker na žalost moj prestar fotoaparat ne posname dobrih fotografij ponoči, nisem slikala. Bo pa zato več fotografij v naslednji objavi :)


četrtek, 23. oktober 2014

ŠVEDINJA NA OBISKU


Ena izmed mojih boljših prijateljev, ki sem jih spoznala na Škotskem, je Švedinja, z imenom My. Pred dobrim mesecem sem jo obiskala v Selkirku, tokrat pa je prišla ona k meni. V South Queensferry je prispela v petek. Pričakala sem jo pri policijski postaji in jo nato vodila do pomola. Seveda je bila navdušena nad razgledom.






Po krajšem sprehodu okoli starega dela mesta, sem jo peljala na pozno kosilo/zgodnjo večerjo v indijsko restavracijo Queen's Spice. My je naročila Jaipuri Chicken, riž in Garlic Naan. Jaz pa sem naročila Chicken Manchurian in Bombay Aloo - krompir s curryjem. Obe glavni jedi nista prav zelo pekoči. Moram priznati, da sem skozi celotno večerjo vdihovala. Tako zelo mi je indijska hrana postala všeč. Seveda v meri "normale", saj preveč pekoča indijska hrana še vedno ni zame. Na koncu sva dobili vrtnici od natakarja :)

Na vrhu Myjina jed, na desni strani moja, na levi garlic bread ter v sredini riž in krompir


Po večerji sva odšli k meni domov, kjer je spoznala celotno družino. Sarah je pripeljala štiri prijateljice domov, Daniel pa svojega najboljšega prijatelja Isaaca. Vse Sarahine prijateljice in Isaac so prespali noč, tako da nas je bilo kar 11 v hiši. Še nikoli nas ni bilo toliko čez noč. Punce so spale v dnevni sobi, saj Sarah nima dovolj prostora v njeni sobi, Daniel in Isaac sta si delila posteljo, My pa je spala na postelji, ki se skriva pod mojo. Kar nekaj reorganiziranja sobe je bilo potrebno, da sva celotno posteljo spravili ven. Pri tem sva se zelo zabavali, saj je soba zelo majhna. Večer sva preživeli v dnevni sobi z Desmondom in Pamelo ter nato pred televizijo v moji sobi, kjer sva gledali Batman Begins. 

Sobota se je pričela šele ob 12h. Jaz sem se nenehno zbujala, saj nisem navajena tako dolgo spati, vendar My kar ni in ni vstala. Zato sem preživela večino dopoldneva v postelji. Ko se je My končno zbudila, sva počasi odšli v kuhinjo na opoldanski zajtrk. Nato pa je bil čas za ogled celotnega mesta. Najprej sva šli na daljši sprehod ob obali proti Hopetoun house. Odkrili sva novo pot, ki vodi nazaj do glavne ceste. Tako lahko sedaj naredim enostavno en velik krog, namesto da grem po isti poti nazaj. Po sprehodu sva odšli na kavo v stari del mesta. Izbrali sva majhno kavarno z imenom Jitter Bean Café & Barista. Moram priznati, da sem tukaj dobila do sedaj najboljšo kavo na Škotskem! Tako da bom definitivno šla velikokrat tja. Samo kakšno knjigo rabim s seboj in bom v redu :)

My potrpežljivo čaka na najino kavico :)

Razgled iz kavarne. Na žalost ni bilo Range Roverja parkiranega :)

Po kavici sva se z avtom odpeljali na krajši ogled mesta in okolice, nato pa odšli proti domu. Za večerjo sva si pripravili pico, nato pa imeli movie night. Gledali sva dva animirana filma - Hotel Transylvania in Tangled. Seveda ob nenehnem prekinjanju, saj sva imele zelo zanimive debate :)

V nedeljo sva bili zmenjeni z Jano in Johanno ( au pair iz Finske) v Edinburghu. Jana nas je vodila do obmorskega mesteca - Portobello. Pot do mesta bi morala trajati približno 30 min. Bile smo na pravem avtobusu, ki pa je peljal v napačno smer. Tako je pot trajala skoraj dve uri. Prijazen šofer se nam je kar malo smejal, vendar je bil vseeno prijazen do nas, saj nam ni dodatno zaračunal. V Portobello smo prispele ob 14. uri in takoj pričele iskati restavracijo ali bistro, saj smo bile zelo lačne. Za kosilo sem si naročila Club Sandwich in pomarančni sok. Ostale punce so jedle French toast with cheese.

My in Johanna

Jana in jaz

Moje kosilo

Po kosilu je bil čas za sprehod po obali. Seveda tudi čas za kavico, ki pa na žalost ni bila niti tako dobra. Mogoče sem bila še pod vplivom sobotine kavice :) Portobello je lepo, manjše mestece z lepim razgledom. Na žalost je zelo pihalo, kar je pomenilo, da je bilo kar zelo hladno. Vseeno je bil sprehod zabaven. Zelo veliko ljudi se je sprehajalo ob obali. Prav tako je bilo veliko lastnikov s spsmi. Nenehno sem opazovala pse, ki so se valjali po mivki, lovili žogice in plavali v mrzli vodi. Spominjal so me na Šerifa. Šerif bi tukaj užival :) 






Johanna

Jana in My

Jaz :)

Ob 16. uri je bil čas, da se vrnemo v Edinburgh, saj je morala My ujeti avtobus, ki pelje v Selkirk, Johanna pa vlak do njenega mesta. Johanna živi v Berwick on Tweed, ki je dobro uro oddaljen od Edinburgha. Z Jano sva preživeli še nekaj časa skupaj, nato je ona odšla domov, jaz pa sem šla v Primark. Tjaša je močno želela jopico, ki sem si jo nedavno nazaj kupila. Tako da imava enaki jopici, še isto barvo imava, saj sta bili na izbiro le črna in siva. Črna ni dobro izgledala. Zopet bova sestrici, ki nosita enaka oblačila :)

Preživela sem zelo lep vikend. Na easy vikend, vendar se mi je vseeno veliko dogajalo. Sedaj pa me loči samo še en vikend in grem v Dublin. Jeej :D


ponedeljek, 13. oktober 2014

TEDEN PREŽIVET Z DANIELOM


1. oktobra sta Pamela in Desmond šla na dopust v Las Vegas. Desmond je namreč za 50. rojstni dan dobil karte za Rod Stewart koncert v Ceasers Palace. Odpotovala sta zgodaj zjutraj, vrnila pa sta se en teden kasneje, tj. 8. oktobra. Sarah je preživela ta čas pri njeni sošolki. Sošolkini starši so z veseljem sprejeli Sarah za cel teden. Tako sem ostala doma sama z Danielom. 

Dan z Danielom je izgledal nekako takole: ob 7.30 uri sem ga zbudila in je takoj odšel v kopalnico in pod tuš. Nato sem mu pripravila zajtrk in ga odpeljala v šolo. Po šoli sem mu najprej pripravila sendvič, nato mu pomagala z domačo nalogo. Po domači nalogi je bil obvezno na sporedu x-box in nova video igra - Forza Horizon. Seveda sem ga morala gledati med igranjem. Hvala bogu sem si sposodila nekaj knjig iz knjižnice, tako da sem brala, medtem ko je on igral. Po večerji sva gledala filme - Karate Kid 1, 2 in 3. Zelo dolgočasni filmi. Zato še enkrat, hvala bogu za moje knjige :) Ob 21.30 uri je bil čas za spanje. Daniel me je presenetil s prošnjo, da naj mu povem zgodbico za lahko noč. Podal mi je nekaj napotkov: zgodbica z naslovom Duncan the dolphin, vključiti moram celotno družino Coyne in Danielove prijatelje. Že kar nekaj časa je minilo, odkar sem nazadnje si izmišljevala zgodbico. Na srečo nisem imela veliko težav, tudi angleščina mi ni povzročala nobenih težav pri izmišljevanju zgodbice. Edina težava, ki sem jo imela, je bila ta, da se je zgodbica morala nadaljevati vsak večer. Tretji večer mi je že primanjkovalo idej, vendar je že prišel vikend. V soboto je Daniel šel k prijatelju Isaacu in pri njem prespal. Pamela in Desmond sta želela, da imam vsaj en dan prost in čisto zase. Preostanek sobote in polovico nedelje sem bolj ali manj preživela na postelji s knjigo v roki :) Prijatelji so me povabili v Edinburgh, vendar sem po resnici povedano, želela en miren dan. 

V ponedeljek zvečer, ko je bil čas za zgodbico, mi je Daniel povedal, da sem njegova BFF (best friends forever) in moram priznati, da mi je zelo polepšal večer. Prav tako želi, da kupim hišo v ulici, kjer živimo :) 

Preživela sem torej zelo lep teden z Danielom, brez večjih težav. Samo en večer ni želel v posteljo. Pamela in Desmond sta se vrnila v sredo, po 16. uri, Sarah pa je prišla že en večer prej, saj je zelo pogrešala svojo udobno posteljo. Cel teden je spala na napihljivi postelji.