torek, 30. september 2014

DVA MESECA NA ŠKOTSKEM

Že kar dva meseca sta minila, odkar sem prišla na Škotsko. Čas res hitro mineva, še posebej takrat, ko je lepo. Dan bo volitvah, se je pričel zelo nenavadno. Desmond in njegov brat Michael sta preživela cel večer pokonci, čakajoč na rezultate. Sarah se je zbudila ob 5. uri, saj je bila zelo živčna. Ob 7. uri je prvič vstopila v mojo sobo ob tako zgodnji uri, da mi je povedala rezultat. Ne bom razkrila kako sta Desmond in Pamela volila, lahko pa povem, da sem jaz bila razočarana. Upala sem, da se bodo odločili za neodvisnost. 

Vikend po volitvah je bil super! V soboto sem spoznala novo, sedaj zelo dobro prijateljico Jano, ki prihaja iz Nemčije. Zmenjeni sva bili s še eno punco, vendar na koncu ni prišla. Zato sva ostali sami. Druženje sva pričeli z dolgim klepetom na klopci v parku. Vreme je bilo čudovito, sončno in toplo. Na kosilo sva se odpravili v Standing Order, kjer sem za 4.5 funtov dobila velik hotdog in 3 dcl pomarančnega soka. To je zelo poceni. Po kosilu sva šli malo po trgovinah, nato sem ji razkazala mesto, saj je komaj prišla na Škotsko, na koncu pa sva šli po kavo in se zasidrali na trg, ki leži v ulici Grassmarket. Skupaj sva bili več kot 7 ur, klepetali in klepetali ter se spoznavali. Bilo je zelo zabavno. 

Naslednji vikend, tj. 20. in 21. september, je bil znova zelo zabaven. V soboto sva skupaj z Jano šli na večerjo v The Filling Station. Jana je naročila otroški meni, kjer za 6 funtov dobiš glavno jed, kjer je porcija seveda manjša, vendar ne majhna in sladico. Jaz pa sem naročila Chicken fajita wrap in pomarančni sok. Skupaj me je stalo 13 funtov. Kar je kar solidna cena v Edinburghu. Pri večerji sva se pogovarjali o možnosti, da bi skupaj obiskali Dublin. In ja! Grem v Dublin čez en mesec. Komaj čakam :)


Pridružila se nama bo Nemka, Anna, ki pa je še nisem spoznala. Vseeno verjamem, da je v redu punca. Danes sem rezervirala hostel, sobo s štirimi posteljami. Mogoče najdemo še nekoga, ki se nam bo pridružil. Sedaj imamo mesec dni časa, da naredimo nek krajši načrt, kaj bi si rade ogledale, kaj bi rade počele ipd. 

Po večerji sva se z Jano sprehajali po nočnem Edinburghu. Presenetljivo ni bilo veliko ljudi na ulicah. Lepo je bilo videti grad v vijolično-rozni osvetlitvi.

Jana

V nedeljo je prišla v Edinburgh My, prijateljica iz Švedske. Ker obožuje suši, sem jo peljala v japonsko restavracijo Yummy Tori. Sprva sem razmišljala, da bi tudi jaz naročila suši, saj te jedi še nisem nikoli jedla. Na koncu sem se odločala med Salmon Tataki (sušen file lososa v limonini omaki, 6.6 funtov) in Japanese Curry (piščančji file z drobtinami, curry omaka in riž; 9 funtov). Odločila sem se za slednje , saj sem želela nekoliko večji obrok. Pri lososu ne bi dobila riža. 

Jedi sta zgledali tako: 

Myjin suši

Moj piščanec

Bilo je zelo dobro in okusno. Edina pripomba, ki jo imam, je ta, da je zelo težko jesti z značilno japonsko žlico. Seveda sem imela na izbiro tudi njihove palčke, vendar s tem pa sploh ne znam jesti. Razmišljam, da bom naslednjič kar svoj pribor prinesla! Hec :) 

Po kosilu sva šli po kavico v Costo, kjer za 2.45 funta dobiš pol litra kave! Nato sva skoraj večino nedelje preživeli na klopci v parku in se pogovarjali o različnih stvareh. Bila je zelo vesela, saj ni jedla suši že odkar je prišla na Škotsko. Razšli sva se po šest-urnem druženju. 

Ta vikend sem preživela podobno. Z Jano sva se družili v soboto, šli na kosilo, nato v trgovine, kjer sem kupila kar nekaj lepih stvari, nato kavica. Preostanek sobote sem preživela na postelji in brala knjigo.

Jutri gresta Pamela in Desmond v Las Vegas za en teden. Sarah bo ta čas preživela pri prijateljici, jaz pa bom skrbela za Daniela. Me prav zanima kako bo, ali bom imela kakšne težave z njim. Upam, da ne :)

sreda, 17. september 2014

NEODVISNA ŠKOTSKA?


Tokrat bom pisala o bolj politični temi, ki se mene neposredno ne tiče, vendar je vseeno zelo pomembna. Jutri, 18. septembra, se bodo Škoti in tudi tujci, ki živijo na Škotskem že več let, odločili ali želijo postati neodvisni ali ostati pod okriljem Velike Britanije. Pred prihodom na Škotsko sem bila mnenja, da je večina Škotov za neodvisnost. Volilnih opravičencev je približno 4.3 milijonov, s tem, da lahko mladi, stari od 16 let dalje, tudi glasujejo.

Presenečena sem bila, ko sem izvedela, da je pravzaprav nekoliko več ljudi, ki so proti. Eden izmed razlogov zakaj je Westminster dovolil referendum, je prav to. Takrat je bila večina ljudi proti samostojnosti, sedaj pa je število ljudi, ki želijo neodvisnost bistveno večja. Narejenih je bilo nešteto javnomnenjskih raziskav, ki kažejo kako pomembno bo štetje do zadnjega glasu. Zelo so si izenačeni. Zato težko predvidevamo, kako se bodo ljudje odločili.

Zanimali so me argumenti, ki jih podajata kampanjski skupini. Imenujeta se "Yes Scotland" in "Better Together". Zelo se nisem poglabljala, saj bi morala iti skozi celotno zgodovino Škotske, še posebej čas Margaret Thatcher. Toliko pa me tuja politika ne zanima :)

Sedaj bom podala nekaj argumentov, ki jih Yes Scotland kampanjska skupina podaja:

  • National Health Service (NHS) - javno financirano zdravstvo. Velika Britanija ima namen privatizirati nekatere bolnišnice. Če se Škotska osamosvoji, ji privatizacija ne bo grozila . NHS bo tako ostal javno financiran.
  • Svoj denar bodo lahko uporabili za varstvo otrok in njihov dobrobit ter ne za Trident rakete. Sedaj namreč davkoplačevalci plačujejo vzdrževanje raket in nuklearnih orožij. Temu prav tako nasprotujejo. 
  • Delavna doba se bo v primeru neodvisnosti zmanjšala in pokojnine se bodo zvišale.
  • Odločitve glede Škotske bodo sprejeli Škoti, ljudje, ki živijo tukaj in ne Westminster.
  • Zagotavljanje naftnih sredstev v Severnem morju.Večina prihodkov in davkov gre trenutno v Westminster.
  • Škotska ima vire in finance; le-to pomeni, da bo Škotska finančno na boljšem v primeru neodvisnosti.
  • Verjamejo, da bodo ustvarili več delovnih mest, saj ima Škotska veliko naravnih virov, ki omogočajo trajnostno energijo.
  • Verjamejo, da imata Škotska in Anglija različne poglede na politiko in socialo.
Argumenti Better Together kampanjske skupine:
  • Anglija je bolje "opremljena" za reševanje bolj težjih tematik, kot sta nacionalna varnost in obdavčevanje.
  • So zadovoljni z izbirami westminsterske vlade.
  • Verjamejo v nuklearno orožje.
  • Delitev škotskih naftnih virov koristi vsem. Dobiček je prevelik, da bi ga porabili za majhno državo, kot je Škotska.
  • Dvom o podpori Evropske unije. Velika Britanija (VB) se bo mogoče v prihodnosti odločila za odstop iz EU, saj naj ne bi imela enakih interesov. Prav tako VB da več EU, kot EU Veliki Britaniji.
  • Škotska ne more preživeti kot samostojna država.
  • Negotovost, ki jo bo samostojnost prinesla.
  • Edini način, da obdržijo funt je ta, da ostanejo pod VB.
  • 600.000 ljudi dela v podjetjih, ki imajo glavni sedež v VB ali pa temeljijo na izvozu v VB. 
  • Škotska ima velik odstotek starejših ljudi. Da zagotovijo pokojnino upokojencem, je bolje, da ostanejo pod VB, ki ima 60 milijonov prebivalcev in zato več denarja, s katerim lahko razpolaga. 
  • Univerze na Škotskem so finančno podprte s strani UK Research Council in UK Charity Funding. 

Na eni strani imamo torej ljudi, ki so prepričani, da Westminster nima enakih interesov kot Škotska in porablja veliko denarja za nepotrebne stvari (Trident rakete, nuklearno orožje itd.). Na drugi strani pa imamo ljudi, ki se zanašajo na moč Velike Britanije in se ne želijo ločiti od nje, saj nudi nekakšno zavetje.

Ob poslušanju in branju argumentov proti neodvisnosti, sem imela nenehno v mislih Slovenijo. Slovenija ima samo 2 milijona prebivalcev in bistveno slabši ekonomski kapital, kot ga ima Škotska. In vendar Better Together kampanja trdi, da država s petimi milijoni prebivalcev ne more biti uspešna in samostojna. 

Ljudje bodo lahko volili od 7. ure dalje in vse do 22. ure. Rezultati pa bodo objavljeni v petek. Za konec pa lahko še povem, da Daniel jutri ne gre v šolo, saj bodo ljudje iz South Queensferryja imeli možnost voliti v njegovi šoli. 

četrtek, 11. september 2014

VIKEND V SELKIRKU


Selkirk je majhno mestece, ki leži blizu meje z Anglijo. Obdan je s prelepimi griči in pašniki. Pasejo se predvsem ovce, tu in tam vidiš še kakega konja, krav pa skoraj ni. Pamela mi je večkrat rekla, da mi bo zelo všeč v pokrajini Scottish Boarders in imela je prav. 

S prijateljico My sva se zmenili, da pridem k njen na obisk takoj, ko oddam diplomo. Diplomo sem oddala sredi prvega tedna v septembru in se 5. septembra  odpravila na avtobus proti Selkirku. Selkirk je oddaljen približno 1.5h od Edinburgha. Direktne avtobusne linije med mestoma South Queensferry in Selkirk ni, zato sem najprej šla na avtobus proti Edinburghu, nato pa na avtobus, ki pelje proti Scottish Boarders. Vozovnici sta stali 2.7 in 7.2 funta. Torej skoraj 10 funtov. Skupaj sem potovala skoraj tri ure. Kar zelo dolga vožnja; z osebnim avtom bi seveda bila bistveno krajša in bolj prijetna. Namreč omejitev je pv večini 50 mph (prib. 80 kmh) in meni so tovrstne ceste najbolj všeč. Na poti proti Edinburghu mi je My pisala in prosila, da zapustim avtobus v mestu Galashiels, ki se nahaja približno 10 km pred Selkirkom. Pričakala me je na avtobusni postaji in zaradi moje velike utrujenosti, sva se odpravili direktno v kavarno. Mocha coffee naju je stala 2.5 funta, kar je dokaj normalna cena. Seveda pa ni tako dobra, kot doma v Sloveniji :) Po dolgem pogovoru in kavici, sva malo raziskali mesto, My si je kupila že rabljeno knjigo Prevzetnost in pristranost za samo 1.5 funta! Knjige so tukaj res zelo poceni, 2nd hand knjige pa še posebej. V eni izmed trgovin, New Look, sem si kupila novo jopico, na kateri je pisalo "cardigan for new school year". Navadna, enostavna črna jopica, ki paše povsod :)

Okoli 16. ure sva se odpravili na avtobusno postajo proti Selkirku, plačali 2.7 funta, kar je po mojem mnenju zelo drago. Cena je enaka kot pri liniji South Queensferry - Edinburgh, vendar je pot bistveno krajša. Kakorkoli že, mestece Selkirk leži med griči in je razmeroma majhno. Ima približno 5000 prebivalcev. My dela kot au pair pri škotsko-švedski družini; mami je Švedinja. Pazi na dva otroka, petletnega fanta in triletno punčko. Oba sta zelo fletna in zabavna. Seveda sta se me na začetku prestrašila, vendar je strah kar hitro minil. Hiša v kateri živijo je ogromna. Seveda sem morala posneti fotografijo. Moram omeniti, da živijo v desnem delu hiše. Kljub temu imajo zelo veliko prostora. 



Dobila sem svojo sobo, sobo za goste. Prostorna soba, z dvema strešnima oknoma. V soboto sem se sredi noči zbudila in zagledala zvezde. Tega v mojem škotskem domu ne vidim, saj sta poleg mostu, ki ga gradijo, postavljena dva reflektorja. Zato komaj kdaj vidim zvezde. 

V petek so mi za večerjo postregli s chicken pie in zeljnato solato. Že dolgo nisem jedla navadne zeljnate solate. Po večerji sva se z My začeli pripravljati za "night out". Myjina "host mom" ima prijateljico, ki ima sina. Sinova punca je pisala My in jo vprašala, ali želi iti ven. My še ni spoznala nobenega okoli njenih let (stara je 19); tako kot jaz. No vsaj v bližnji okolici. Zanimivo je bilo, da je bila My zelo živčna, saj jo je skrbelo, ker ne pozna nikogar, s katerimi se bova dobili. Meni je bilo vseeno :) Okoli 21. ure sta naju na domu pobrala Benji in Lisa ter odpeljala v cricket klub, ki se nahaja na začetku mesta. Tam sva spoznali celo vrsto novih ljudi, po večini starih okoli 20 let. Znova so bili presenečeni, da imam jaz "že kar" 24 let. Cricket klub je na nek način podoben športnemu društvu v Sori, kjer smo nekaj let nazaj zahajali. Nekateri fantje so okupirali biljardno mizo; sem želela igrati, vendar kar ni bilo prilike. No miza je bila smešno majhna. Polovico standardne biljardne mize. Družbo sta nama delala Lisa in fant Graham, ki se je še posebej zanimal za My. Graham naju je tudi pospremil do doma, saj sva nazaj šle peš. Hoja je trajala približno 30 minut. Med potjo smo odprli tudi temo o škotski neodvisnosti in prihajajočemu referendumu. Referendum se nevarno bliža in ljudje so že kar nestrpni. Zelo zanimiva tematika. Vendar več o tem po volitvah.

V soboto sva z My po opoldanskemu zajtrku odpravili na bližnji hrib. Potrebovali sva okoli 45 minut do vrha. Na vrhu naju je pričakal lep razgled. 

Pot proti vrhu, ki je neviden na desni strani






Selkirk

My


Na poti proti domu srečali konja :)



Sobotni dan sva preživeli doma, skupaj z Myjino družino. Večino dneva sva načrtovali izlet na Isle of Skye, ki pa se najverjetneje ne bo zgodil pred prihajajočo pomladjo. V nedeljo zgodaj zjutraj me je zbudila punčka, ki je prišla v mojo sobo. Prinesla mi je tudi njeno najljubšo igračo - zajčka, katerega je pri meni nato pustila. Seveda je nekaj minut kasneje znova prišla k meni in ga vzela. Za kosilo sva si skuhali testenine s pesto omako. Pesto nisem jedla že kar nekaj časa. Ob 15.30 sem se poslovila od družine in skupaj z My odšla proti avtobusni postaji. Na poti sem fotografirala "center" mesta.



Balinanje je zelo popularen šport na Škotskem






Mestni trg

Ob 16. uri sem stopila na avtobus in se odpeljala proti Edinburghu. Domov sem prišla tri ure kasneje. Komaj sem stopila skozi glavna vrata, me je Daniel že vprašal ali želim igrati CoD (Call of Duty) z njim :)

Preživela zelo lep vikend in se že veselim, ko bo My prišla k meni.

sreda, 3. september 2014

6. TEDEN NA ŠKOTSKEM


Čas res hitro beži, kar ne morem verjeti, da sem tukaj že šest tednov. Kot sem omenila v prejšnji objavi, sem zelo zaposlena s pisanjem diplomskega dela. Oziroma sedaj lahko uporabim preteklik. Sem bila zelo zaposlena s pisanjem diplomskega dela. Namreč danes je Tjaša v pojem imenu oddala moje diplomsko delo. Juhu! :) Končno je konec. Na začetku 4. letnika sem mislila, da bo lažje napisati diplomo, vendar čeprav je to "le" bolonjska diploma, ima vseeno polno pravil in visoke kriterije. Kot nekateri že veste, sem morala anketni vprašalnik  narediti dvakrat. In to na dveh vzorcih. To je pomenilo, da sem delala SPSS analizo dvakrat. Sedaj pa lahko vsaj rečem, da obvladam program :) 

No kakorkoli že, diploma je oddana in sedaj lahko končno zadiham ter začnem uživati čas na Škotskem. Vikend, ki prihaja, bom preživela pri My - Švedinji, ki živi v Selkirku in resnično komaj čakam :) Stran od laptopa, možgane na off, nič več nenehnih skrbi ali je interpretacija podatkov pravilna ali ne. Samo "uživancija" ter odkrivanje novih in lepih delov Škotske. Zato pričakujte veliko fotografij v naslednji objavi :)

V soboto sem se registrirala v lokalni knjižnici. Čeprav je zelo majhna in nima veliko knjig, sem vseeno dobila knjigo, ki sem jo iskala. Jeremy Clarkson Driven to Distraction. Clarkson je, kot vas večina že ve, eden izmed voditeljev oddaje Top Gear. In Top Gear je edina oddaja ali serija, ki me tako nasmeji, da pozabim na vse. Nikoli ne bom pozabila na sredin večer, ko sem prišla domov iz faksa po 12-ih urah, vsa utrujena in tečna. Ulegla sem se na kavč in si ogledala Polar Special. Po petih minutah sem se začela smejati tako močno, da me je trebuh bolel. In smejala sem se dobrih dvajset minut. Zato sem vedela, da bo Clarksonova knjiga zanimiva in zabavna. Na tretji strani knjige je napisano posvetilo, ki me je seveda nasmejalo. 


Clarkson je, tako kot jaz, eden izmed največjih fanov Range Roverja. Seveda takoj za mano :) Drugače pa je knjiga zbirka njegovih kolumn, ki so bile objavljene v časopisu. Branje njegovih kolumn je kar zabavno, saj vedno na zelo smešen način kritizira avtomobile. Po navadi berem znanstveno fantastiko ali knjige, ki govorijo o japonski kulturi. Sedaj pa sem se odločila, da bom raje prebrala knjige z lažjo tematiko, kjer ne bo potrebno zelo razmišljati. Poleg Clarksonove knjige imam še dve, ki ju bom prebrala po tej. Sem kar vesela, da imam čas za branje knjig. 

Za konec pa lahko še povem, da sem kupila letalski karti. V Slovenijo pridem za čas Božiča :) 

nedelja, 24. avgust 2014

USTALJENI RITEM 


5. teden na Škotskem je že minil. Kar hitro potuje čas. Ravnokar sem pripravljala kovčke in izbirala katere stvari bom vzela s seboj in katere ne. Hvala Bogu za Eurosender, ki samo za 20 evrov pripelje paket do 20 kg prav do mojega škotskega doma :) 

Dneve predvsem preživljam za računalnikom, saj zaključujem s svojo diplomo. Čeprav sem čez cel poletni semester bila kar zelo pridna kar se tiče pisanja diplome, mi je sam zaključek vseeno vzel kar veliko časa. No, če povem po resnici še nisem čisto pri koncu. Trenutno moja mentorica popravlja napake, kar pomeni, da bo potrebno še par stvari popraviti preden lahko Tjaša odda diplomo v mojem imenu. Pouk se je za Sarah in Daniela pričel že 13. avgusta, zato sem sedaj tri dni v tednu doma sama. Desmond namreč dela ob torkih, sredah in četrtkih. Od začetka pouka in do 15. ure sem bila prosta, zato sem večino časa pisala diplomo. Ob 15. 15 se Danielov pouk konča in sem ga pobrala pri šoli. Nato sva skoraj vsak dan po rešeni domači nalogi skupaj igrala novo video igrico, ki jo je dobil - Spore. Ni prav zabavna za odrasle, ampak Daniel je bil čisto navdušen :)  

Sarah je cel teden odštevala dneve do prvega dela nove sezone serije Doctor Who. Zaradi nje sem morala gledati več delov. Mi sploh ni pustila druge možnosti :) Prav tako obožuje Sherlocka, ki ga je gledala po mojem priporočilu. Nato je pa bila žalostna, ker nova sezona pride šele v začetku leta 2016. 

K sveti maši hodim v rimokatoliško cerkev Saint Margaret. Največja razlika pri sveti maši je v petju. Tukaj nimajo cerkvenega zbora in tudi ni orgel, vendar samo pianino, pojemo pa ljudsko. Vsaka klop ima 5 pesmaric, kjer pa na mojo žalost ni not. Zato se počasi učim pesmi ob poslušanju ljudi. Po treh mašah znam zapeti gospod, usmili se, svet, jagnje božje in oče naš :) Na Škotskem imajo navado, da po sveti maši malo poklepetajo med seboj ob kavi oziroma čaju. Ko sem prvič ostala na čaju, so bili ljudje prepričani, da sem nekoliko starejša Sarahina prijateljica. Ocenili so mi 19 oziroma 20 let. Zgleda je bila odločitev za fru fru kar dobra, saj so me ljudje vedno postarali za kako leto. Sedaj me pa pomlajajo za 4 leta :) 

Za konec pa lahko še povem kaj smo jedli. T-bone steak s zelo okusno česnovo omako in pomfrijem, špageti s carbonara omako, mac and cheese, pork pie s pire krompirjem in korenjem na strani ter kebab z zelo pekočo zelenjavo. Spominjal me je na indijsko hrano. In ker zelo dobro jem pri tej družini, sem se odločila, da je čas za nekaj rekreacije. V ponedeljek sem šla teč proti Hopetoun house, torej ob reki. Načrtovala sem 20 minutni tek, ki pa je na koncu trajal 50 minut. Seveda z nekaj vmesnimi postanki :) 

Fotografija cerkve:


torek, 19. avgust 2014

SREČANJE AU PAIR V EDINBURGHU


Na Facebook-u sem se pridružila skupini Edinburgh Au Pairs 2014. V tej skupini, kot že najverjetneje sami predvidevate, so vključeni mladi ljudje, ki delajo kot Au Pair v Edinburghu oziroma v njegovi bližini. Skupina ponuja predvsem srečanja med člani in tudi pomoč oziroma mnenje, ko ga mogoče nekdo rabi glede nejasnosti. Prepogosto se namreč zgodi, da družina ne pove vsega, koliko dela v resnici bo, ali pa se Au pair enostavno ne razume z družino oziroma z otroci. V skupino sem bila vključena sredi tedna in med prebiranjem objav, sem videla, da nekatere punce planirajo srečanje med vikendom. Seveda sem bila takoj za, saj nisem spoznala še nobenega približno mojih let. 

V soboto, 9. avgusta, sem prvič šla v Edinburgh sama in ni bilo nobenih težav. Mesto je polno turistov in ljudi, ki želijo videti prireditve v času Festival Fringe. Ogromno ljudi na ulicah. Ker nisem navdušenka ogromne gneče, komaj čakam, da bo festivala konec in prav tako poletnih dopustov. Na srečanje je prišlo 12 punc, ki prihajajo predvsem iz Nemčije. Nekaj punc je bilo tudi iz Češke, Avstrije in Švedske. Takoj sem se ujela s punco, ki prihaja iz Švedske. Njeno ime je My. 

Srečanje smo pričele s kosilom v pubu Standing order. Standing order sprejme ogromno gostov; po moji oceni več kot 300 ljudi. Razlog, zakaj veliko ljudi obiskuje ta pub, je v nizkih cenah piva oziroma pijače in hrane. Classic beef burger stane samo 5 funtov in pomarančni sok (3 dcl) 2 funta. Le-to je razmeroma poceni za Škotsko. Seveda kvaliteta burgerja ni niti približno enaka kot 12 funtov drag burger v 3 bridges restaurant. Med kosilom smo se spoznavale, pogovarjale o družinah, kjer delamo, o otrocih in naših načrtih, ki jih imamo za čas življenja na Škotskem. 

Po kosilu smo se odpravile v stari del mesta, na nek trg, kjer smo poslušale tri mlade fante igrati na kitaro. Jaz sem si kupila še coffee to go. Dan je bil čudovit, sončno in toplo in zato je bilo druženje med nami še bolj zabavno. Z My sva se zmenili, da bova prespali drug pri drugi, saj pri obeh starši to dopuščajo. Zaenkrat načrtujeva prvi vikend v septembru. Jaz naj bi šla k njej. Nisem pa še omenila kje živi. My živi v mestecu Selkirk, ki je skoraj 2 uri oddajeno od Edinburgha. Zato se, na žalost, ne bova mogli dobiti prav pogosto. Ampak vseeno, se že močno veselim tistega vikenda. Pamela je povedala, da je Škotska meja z Anglijo zelo lepa. Pričakujem torej zelo lepe fotografije :) 

Večina punc se je počasi razšla, jaz pa sem še ostala z My in Nemko Josephine. Skupaj smo šle v Primark, kjer je My iskala jesensko jakno, nato pa na kratko sončenje v park. 

Nekaj fotografij iz tistega dne:








Na koncu sva se skupaj z My odpravile proti avtobusni postaji in se nato z objemom razšle. Punce tukaj se zelo rade objemajo :) Sem kar malo pozabila na te čase, ko smo se vedno na začetku in na koncu objele.

Zelo lepo preživeta sobota in komaj čakam, ko jo ponovim :)

petek, 15. avgust 2014

SPREHOD OB REKI FORTH


Po nekajdnevnem deževju se je končno prikazalo sonce. Oziroma, če sem bolj točna, je tisto jutro deževalo, nato pa se je končno razjasnilo. Ko posije sonce je kar toplo in ker večino časa preživim v hiši, še posebej ob deževnem vremenu, sem izkoristila lepo vreme in se odpravila na kratek sprehod. Sprehod na koncu ni bil ravno kratek :)

Kot sem omenila že v eni izmed prejšnjih objav, blizu naše hiše gradijo most. Zato sem želela malo bolj od blizu pogledati kako napreduje gradnja. Nisem pa se zavedala kako lepa je obala River Forth in njena okolica. Most se imenuje Queensferry Crossing in ga gradijo poleg Forth Road Bridge. Gradnja se je pričela leta 2011 in naj bi bila zaključena leta 2016. Predviden proračun se giblje med 1.6 do 1.7 milijard evrov. 
Nekaj fotografij mostu v gradnji:








Pot ob reki je bila prekrasna. Novo-asfaltirana cesta, na eni strani reka, na drugi gozd. Tudi vonj je bil poseben. Kar po morju je dišalo. Ves čas sem razmišljala kako dobro bi bilo se vreči v vodo in njena hladna temperatura me sploh ne ovira. Težava je v tem, da je obrežje zelo umazano in le to bi se močno poznalo na moji koži. 

Luštna hiša iz kamna ob poti



Pogled na vse tri mostove

Tako zgleda večina obale. Ogromno trave




Nato sem prišla do znaka "Welcome to Hopetoun." Pot vodi do Hopetoun house, v kateri je prva prebivala družina Hope v začetku 18. stoletja. Hiša je bila zgrajena med leti 1699 in 1701, leta 1721 pa jo je William Adam, škotski arhitekt, močno razširil. Hopetoun house je obdana z ogromnimi travniki in pašniki. 






Majhna hiša pri vhodu

Črne ovce

Hopetoun house

Še pogled iz strani

Vstopnica stane 10 funtov, ogled travnikov pa 5. Meni osebno notranjost ni tako pomembna, saj sem bila že v več različnih dvorcih in gradovih. In skoraj  vsi dvorci zgledajo zelo podobni med seboj. Ker Škotska ponuja ogromno dvorcev in gradov, si bom ogledala notranjost pri samo nekaterih. Ko pride na obisk nova prijateljica, ki živi v mestu Selkirk, si bova ogledali Dundas Castle :)